Brinovo olje – pozabljeno zdravilo

Nekateri smo to metodo uporabljali tudi pri svojih otrocih, zato imam kar nekaj lastnih dragocenih izkušenj.

V otroštvu sem po naši gmajni neštetokrat nabirala brin in brinove vejice, da so mi potem roke prijetno dišale po eteričnih oljih. Mama je vejice zažigala in z njimi dimila prostore, da je dišalo po vsej hiši; dim je deloval razkužilno in menda uničeval molje. Kjer ni burje, brinove vejice ponekod uporabljajo tudi za dimljenje pri sušenju pršutov.

Bogat naravni razkuževalec

Na brinovo olje sem pred dnevi opozorila na predavanju v Šempolaju nad Trstom, in tedaj mi je neka gospa omenila, da pozna Mira Prunka iz Boninov pri Kopru; skupaj pojeta pri Tržaškem partizanskem pevskem zboru. On navdušeno nabira brin po Krasu ter iz njega pridobiva brinovo olje in pravi kraški brinjevec. In sem ga obiskala. Rad mi je razkazal, kako destilira brinovo olje. Rekla bi, da je to kar cela znanost, saj sta potrebni natančnost in potrpežljivost, precej bolj kot pri kakšni vaški žganjekuhi.

Vse dobre lastnosti so skrite v drobnih brinovih jagodah; nekaj jih je tudi v pikajočih brinovih iglicah. Uporaben je tudi les starih brinov.

Brin (Juniperus communis) je naravni razkuževalec. Po navadi uspeva kot nizko grmičevje na apnenčastih tleh, kot na primer pri nas na Krasu. Vendar brin lahko zraste v pravo drevo, visoko tudi nekaj metrov. Pri nas in v alpskem svetu je najbolj razširjena vrsta alpskega brina (Juniperus communis-alpina).

Skoraj vse, kar je v brinovih jagodah, je tudi v brinovem olju, razen mineralov in glukoze, ki med vrenjem prevre v alkohol; ta je potem sestavina brinovca. Toda poglejmo najprej, kaj vsebuje brin. Ima bodičaste igličasto oblikovane liste, razvrščene v vrtincih po tri. Je dvodomna rastlina, zato so moške in ženske rastline ločene. Semenski storži so jagodičasti in jim rečemo brinove jagode. Cikel dozorevanja od cveta do jagode traja kar tri leta, od tega poldrugo leto vzame zorenje od zelenih do škrlatno-črnih jagod z modro voskasto ovojnico.

V brinovih jagodah je 70 različnih sestavin; tu so varovalne smole, eterična olja, organske kisline, dišeča kafra in številne flavonoidne snovi. Poglavitne sestavine eteričnih olj so alfa in beta pinen, sabinen, mircen, terpinen in limonen. Med eteričnimi olji so tudi borneol, izoborneol, kadinen, kamfen in terpineol. Kar nekaj je jabolčne, mravljinčne in ocetne kisline. Mnogo je različnih maščobnih alkoholov. Približno 30 odstotkov je glukoze in fruktoze, zato so jagode, če jih žvečimo, sladkega okusa.

No, brin vsebuje tudi flavonske heterozide ter grenčino juniperin, ki mu je dala tudi osnovno latinsko ime. Med minerali je veliko kalija, kalcija in mangana.

Sestavine v brinju uničujejo vnetne bakterije (bacile koli) v mehurju in sečnih poteh. Brin deluje antiseptično in baktericidno, kar pomeni, da onemogoča razvoj bakterij, medtem ko antibiotiki bakterije uničujejo. Zato svetujejo brinove jagode ženskam za boljši nadzor nad uhajanjem vode. Vendar brina ne smemo uporabljati pri vnetih ledvicah. Po drugi strani brin spodbuja razvoj dobrih bakterij v črevesju, zato krepi celotni organizem in ga razstruplja.

Brinovo olje deluje globinsko

Brinove jagode so močan sekretolitik; to pomeni, da lajšajo izkašljevanje in izločanje sluzi pri kroničnih obolenjih ali pljučnem katarju. Dobro znan je recept, po katerem mesec dni žvečimo brinove jagode. Prvih petnajst dni zapored žvečimo brinove jagode, vsak dan po eno več, potem pa vsak dan po eno manj do konca meseca. To nam bo očistilo kri, zmanjšalo sečno kislino pri protinu ter koristilo pri pekoči zgagi, revmatizmu, vnetjih sklepov. Laže se bomo znebili tudi odvečnih maščob. Brinove jagode žvečimo čim bolj temeljito, nato ostanek izpljunemo. Danes vem, da brinove jagode delujejo tudi antibiotično.

Že na začetku sem omenila, kako so nas in kako smo mame mazale svoje otroke po trebuščku, če jih je črvičilo. Potem je dobro znana uporaba brinovega olja pri preprečevanju vnetnih obolenj pljuč in grla. V ta namen smo včasih pokapali nekaj kapljic brinovega olja na kocko sladkorja in vse skupaj pojedli. To je pomagalo tudi pri otroških glistah, ki so bile tedaj kar pogoste, in sicer za razkužitev črevesja.

Moram reči, da je okus kar zanimiv in prijeten. Nona mojega moža je to uporabljala tudi pri slabostih, podobno kot melisne kapljice. Brinovo olje pomaga tudi pri glavobolu; z njim si masiramo sence in čelo. Pri sinusih in zaprtem nosu si pripravimo inhalacije, tako da nekaj kapljic brinovega olja kanemo v posodo za inhalacije. Sedežna kopel z brinovim oljem je priročna pomoč zoper beli tok pri ženskah. Podobno lahko olje uporabimo za aromaterapijo. V kozmetiki je cenjena sestavina mnogih preparatov in krem. Ženske zelo cenimo olje za masažo proti celulitu.

Brinovo olje zelo hitro prodre skozi kožo do mišic, zato ga uporabljamo tudi za masiranje utrujenih mišic in pri revmatičnih obolenjih udov. Pri putiki si z oljem namažemo boleče sklepe. Poznam gospo, ki je imela te težave, in že po nekaj dneh mazanja sklepov je opazila močno izboljšanje. Podobno je olje pomagalo gospodu, ki si je nategnil kito na nogi. Sama sem si z brinovim oljem namazala oteklino po poškodbi na nogi, in po enem samem dnevu so bolečine izginile. Po dveh dneh je izginila tudi podplutba.

Skoraj neverjetno! Morda brinovo olje ne pomaga vsem tako hitro, pomaga pa zagotovo. Olje sama uporabljam tudi pri utrujenih nogah. Po celodnevnem naporu si pogosto namakam noge v topli vodi, ki je dodam nekaj kapljic brinovega olja. Že po četrt ali pol ure je čutiti močno olajšanje. Pravijo, da je dobro po taki kopeli z oljem namazati še mišice in sklepe. Masiranje z brinovim oljem priporočajo tudi tistim, ki se jim pretirano potijo noge.